Iztok Mlakar
Текст песни Vandima

Pod nuoc rad z duoma jst zbezim,
an soji babi nec ne recem
pred njo se sempjota nardim,
naskrevs jo u betulu utecem
pej tam popijem glaz al dva
an ka ta treci prou me prime,
se svjt numalck zadondola
an zmislim tiste se vandime.

Bil takrat jst se junc sem mlad,
u glavi nec, u grli susa,
sm mjeu zivljenje strasno rad,
ku usak do cer ga ne poskusa.
Cjeu dan smo bli v vinuogradi,
an suonce je ku zluodi peklo,
sz vinom smo se frisali,
po grlu je ku puotok teklo.

Tm sm jo vidu prvikrat,
pozirk se je u grlu ustavu,
jst lohkor umrou bi tistikrat,
jst lohkor bi - ma kej bi pravu,
k se ti taka rjec zgodi,
ti glava radzonirat neha,
an slepe ratajo oci,
ni vec boga, nankar greha.

Me je spod cela gljdala,
an se mi furbasto smejala,
pod nuoc pej h meni je prsla,
an ce med trte sva zbezala.
Ma za povjdat kej blo tam je,
ku naj clovk besjde najde,
jst use zvjzde vidu sem,
an trjsle, trjsle so se brajde.

Takuo tista nuoc je ljpa bla,
ku nikdar pole en prej nobena,
ma, ku je prsla, tkuo je sla,
nankar ji ne vjm imena.
Je nism vidu nikdar vec,
e clovk obraca, bog obrne,
mladost je sla od mene prec,
kar cajt uzame, vec ne vrne.

Sej zdej prou nec mi ne fali,
mam en par brajd an kejsnu njivu,
mizerje an boljzni ni, an
zenu mam se zmerm zivo.
Ma kadar spijem glaz al dva,
an ka ta treci prou me prime,
se svjt numalck zadondola,
an zmislim tiste se vandime.